28.4.2008 - je bil nekaj posebnega.

 

Popoldne smo doživeli dvoboj O'Sullivana proti Williamsu in gledali najlepši snooker na prvenstvu letos. Oba sta igrala izrazito napadalno in oba sta v formi, Williams se je do rezultata 9:7 v njegovo škodo, še držal pri življenju, potem pa ni več zmogel slediti Rooniejevemu tornadu. Ronnie je povedel z 12:7, v zadnjem framu pa z perfektno igro - maximumom (največjim možnim zbirom točk v enem framu: 147) zmagal, se uvrstil v četrtfinale svetovnega prvenstva, obenem pa še postal človek z največjim številom maximumov v karieri. Naredil je namreč že devetega, Stephen Hendry jih ima 8. To je bil tudi osmi maximum v zgodovini svetovnih prvenstev, tri od teh osmih so last Rakete. Trenutek, ko se je to zgodilo je bil veličasten. Način Rooniejeve igre pa nekaj nedojemljivega. Pe-rfe-kci-ja. Sledil je seveda izbruh navdušenja, evforija na tribunah, tudi nemškemu komentatorju Eurosporta se je tresel glas. Williams pa odhaja domov kot osmoljenec. Igral je vrhunski snooker, žal pa hitro naletel na Roonija v formi.

 

Komaj smo si opomogli po popoldnevu, že je sledila nova poslastica. Tokrat v obliki drame, ki sta jo zrežirala Liang Wembo in Joe Swail. 21- letni kitajec Wembo, je

igro kontroliral vse do 12:8, ko bi pa mogel osvojiti 13. frame so mu začele po glavi rojiti misli o četrtfinalu. Postal je vidno nervozen in nezbran. Pri rezultatu 12:10 je že dvignil roke visoko visoko v zrak, a se je Swail vrnil in prišel na 12:12. V zadnjem framu smo spremljali edinstveno dramo, saj sta bila oba povsem razsuta in z živci na koncu. Swail je imel na palici 2 zaključni žogi, a je oba zicerja zgrešil. Pritisk četrtfinala je bil prevelik, na koncu pa se je srečno končalo za Wemba, ki tako kot šele 53. igralec na provisional lestvici, prihaja med 8 in v četrtfinala izziva Roonija.

 

Četrtfinale se začenja danes. Okusili pa ga bodo:

- angleži O'Sullivan, Carter, Ebdon, Perry

- waležan Day

- škota Maguire in Hendy in kitajec Wembo

                                                                                                   

 

John Higgins ne bo ubranil naslova svetovnega prvaka, niti 1. mesta iz konca lanske sezone. Včeraj je namreč proti Ryanu Dayu dobro začel in povedel s 4:0, potem pa zanj presenetljivo, izgubil živce. Mirni Day, ki v svoji igri iz leta v leto konstantno napreduje, je izenačil na 6:6, kasneje pa prevzel vodstvo in počasi in zanesljivo povečeval prednost ter na koncu slavil s 13:9. Zadnji igralec, ki je tako uspel ponoviti naslov svetovnega prvaka, tako ostaja Stephen Hendry, ki je med leti 1994 in 1998 osvojil Crucible kar 5 krat zapored.

 

Hendry pa tudi letos ostaja v igri, precej zanesljivo in tudi kar malo presenetljivo je premagal Dinga in tako v četrtfinalu sreča waležana Daya. Hendry ne blesti, se ne spušča v odprte igre in ne dela visokih breakov, a izkoristi vse ponujene priložnosti in kikse nasprotnika. Če bo Day igral kot doslej, potem bo najverjetneje premagal škotskega veterana, ki je snookerju dominiral v 90-ih, v kolikor bo imel slab dan, bo Hendry priložnost takoj zagrabil z obema rokama.

 

Izpadel pa je še en velik favorit. Shaun Murphy, namreč. Zmago kariere je proti njemu dosegel Allistair Carter, 13:4 je bilo. Tudi Murphy se ni uspel kosati s pritiskom, ki ga prinaša 1. mesto na provisional lestvici in vloga favorita. Igral je nerazpoznavno, kasneje ko je izgubljal pa tudi precej na silo. Tako od favoritov v igri ostajata le še O'Sullivan, ki proti Williamsu igra svojo fenomenalno igro, a mu Williams v snooker-poslastici izjemo parira in izgublja le s 5-3, in Stephen Maguira, ki igra najlepši snooker v Cruciblu zaenkrat in po 1. krogu, ko je proti Maguiru povedel z 8:0, proti Robertsonu nadaljuje svojo eksplozijo proti finalu, saj tudi avstralca vodi z 8:0!

 

Nekako imam občutek, da bi letošnje veliko presenečenje lahko prišlo iz Walesa. Pa tu ne mislim toliko na Williamsa, ki bo težko prešel O'Sullivana, pač pa na že v uvodu omenjenega Ryana Daya. Navdušil me je z mirnostjo s katero je izkoristil vsako Higginsovo napako. Tudi v zaključnem framu se ni stresel in ob zmagi ostaja popolnoma hladen. Zdi se mi, da je 28-letnik v sebi nosi nekaj tistega, kar je potrebno vsakemu šampionu. Predrznost, samozavest, neustrašnost. Higginsa je nadigral predvsem v psihološkem smislu. Fascinanten je tudi njegov napredek. Pred petimi leti je sezono končal na 140. mestu, pred tremi na 45., ob koncu lanske sezone je bil že 17, prvenstvo pa je pričel kar na 7. mestu. Kje so njegove meje? Zdi se, da jih ni.

 

 Dayev napredek pozorno spremlja tudi O'Sullivan. Se bosta srečala v polfinalu??

 

Prvi krog je za nami. Število igralcev na svetovnem prvenstu se je prepolovilo na 16. Poglejmo kdo pripada tej eliti:

 

stari mački, že več let v svetovnem vrhu: John Higgins, Stephen Hendry, Roonie O'Sullivan, Mark Williams, Peter Ebdon ter Joe Swail, Mark King in Joe Perry (ki sicer nikoli niso bili prav pri vrhu).

mladi lovci, generacija, ki prihaja in občasno že posega po lovorikah: Ryan Day, Shaun Murphy, Stephen Maguire, avstralec Neil Robertson, Allistair Carter in kitajec Ding.

povsem neznan 21-letni Kitajec Liang Wembo, ki se je doslej na večjem ratinškem turnirju pojavil le leta 2006 na Welsh openu in izpadel v 1. krogu, in pa igralec, ki ne spada v nobeno od zgoraj omenjenih rubrik, Stuart Bingham, ki šele zdaj, v zgodnjih 30-letih začenja svoj snookeraški preporod - dolgo časa igral le na amaterskih turnirjih in dokazuje, da igralec lahko posega po vrhu tudi, če ni tej igri v celoti posvečen že od rane mladosti.

 

V 1. krogu smo v 16-ih dvobojih videli kar 4 deciderje. Ding je šele v 19. framu premagal Fuja, Hendry Allena, Carter Hawkinsa in Ebdon Copa. Najvišje zmage so dosegli Maguire, Murphy in Williams, ki so svoje nasprotnike pometli z 10-3.

 

Večinoma smo videli pričakovane izide, za presenečenje lahko označimo že omenjeno zmago Kinga nad Selbyem (4. igralcem na provisional) in pa zmago Lianga Wemboja na dletos neprepričljivim Kenom Dohertjem, ki se s tem porazom najverjetneje poslavlja od top 16.

 

Najstarejši igralec med 16 je Hendry, ki je dopolnil 39 let, Swail jih bo kmalu. Najmlajši je Ding, ki je pred kratkim naštel 21 let, 25 dni je od njega starejši Wembo. Najmlajši nekitajski igralec v osminifinala je - zanimivo - najboljši igralec na svetu tega trenutka, Shaun Murphy s 25 leti. 26 jih ima Neil Robertson. Zanimivo je, da so med 4-imi najmlajšimi vsi trije igralci, ki ne prihajajo iz Velike Britanije.

 

Kar se tiče same igre, so doslej največ pokazali Stephen Maguire, Marc Williams in John Higgins, vendar to ni noben garant za končni uspeh, saj se ponavadi izkaže, da igralci ne zmorejo držati top forme cele 3 tedne; največkrat zmagujejo tisti, ki s težavami prebrodijo 1. in 2. krog, kasneje pa svojo formo postopoma dvigujejo proti finalu. John Higgins je lani to tezo porušil, saj je držal vrhunsko igro od prvega do zadnjega udarca.

 

Za konec se ozrimo še na pare 2. kroga. Ni več mogoče izpostaviti bolj zanimivih obračunov, saj je v tem delu tekmovanja vsak match že sam po sebi derby. Če bi sodili po lestvici, potem za najmočnejši del osminefinala velja Maguire (3) - Robertson (6); za najšibgejšega pa Swail (21) - Wembo (53). Vsekakor moramo omeniti še dvoboj Ding (8) - Hendry (10) in Higgins (4) - Day (7). 

 

Bom tokrat za konec dodal še lastno napoved četrtfinalnih parov:

Higgins - Ding

O'Sullivan - Wembo

Murphy - Ebdon

Maguire - Perry

 

Po imenu Mark King. Ta je z 10-8 izločil enega prvih favoritov Marca Selbya in ta izid lahko označimo za daleč najbolj nepričakovanega doslej. Marc King seveda ni nepoznano ime, saj je 18. na provisional lestvici, a, da bo presenetil enega najbolj konstantnih letos Marca Selbya, ni pričakoval skoraj nihče. S tem King nadaljuje dobro sezono in s to zmago si je 34- letni Anglež po petih letih najbrž spet priboril uvrstitem med Top 16 po koncu sezone, kar pomeni, da drugo leto ne bo rabil igrati kvalifikacijskih turnirjev. King v 2. krogu sreča Ebdona, kar obeta dolg in z obeh strani precej defenziven duel, v katerem King nikakor ni brez možnosti in morda se prav v njem skriva presenečenje letošnjega prvenstva.

 

Selby je torej prvi izmed favoritov, ki se od nadaljnjega tekmovanja poslavlja, v deciderju pa se je v obračunu dveh najboljših azijcev, po neprepričjivi igri, izvlekel Ding. Izločil je starejšega in zelo preračunljivega Fuja, a Dingove prave igre, ki temelji na fantastičnih dolgih zadetkih, še nismo videli. Kitajski čudežni deček se bo v 2. krogem krogu pomeril z veteranom Hendryem.

 

Ding je sploh neke vrste snookerski fenomen. Gre za dečka, ki odraščal ob zelenem platnu. Oče ga vzgajal za profesionalnega igralca snookerja in mladi Ding je ob rekordnih količinah treninga, ob tem kazal tudi izredno nadarjenost. Tako je kazalo, da bo kmalu dominiral igri snookerja, saj je že pri 16-ih in 17-ih letih zmagoval dvoboje proti igralcem iz vrha lestvica. Vendar se je v zadnjem obdobju njegov napredek ustavil - predvsem ima težave pri psihološki pripravi, saj ga ziritirajo provokacije gledalcev, ki jih na njegov račun v Angliji ne manjka. Tako je v lanskem finalu Mastersa popolnoma nepriseben predal dvoboj proti O'Sullivanu, ki ga je potem v slačilniči očetovko pomiril in ugotovil, da je bil deček tako v šoku, da sploh ni vedel kje igra in koliko je rezultat. Snooker je igra ekstremov, psihološki pritiski na največjih tekmovanjih so nepredstavljivi in Dinga kljub vsemu čaka še veliko dela na psiholiški pripravi, da bo v rangu resnično najboljših. Ni še zrel za svetovni naslov. To je jasno kot beli dan

 Dingova popularnost pa tudi v Angliji skokvito narašča.          Ding v lanskem finalu Matersa.

                                                                             

 

Odločilni frame med Ebdonom in Copom se je razpletel po pričakovanjih. Cope ni vzdržal, oziroma še bolje, ustrašil se je napredovanja med 16. Imel je igro tudi v zadnjem framu, a v odločilnem trenutku popustil. Vseeno pa to za Ebdona ne pomeni kaj dosti, saj ga verjetno v naslednjem krogu čaka Marc Selby, ki bo zanj, v kolikor izrazito ne dvigne igre premočna ovira.

 

Še en dvoboj se je končal šele po decideru. 39-letni Murphy je z 10-9 premagal 22-letnega Allena, kar pomeni potop vseh velikih mladih upov na tem svetovnem prvenstvu. Cope in Allen sta na treningu veliko boljša od Ebdona in Murphyu, a ju v odločilnih trenutkih, v poznih nočnih urah enostavno zmanjka.

 

Še vedno velja, da letos nismo doživeli niti enega presenečenja. Tudi Stuart Bingham je pramagal najstarejšega, 50-letnega Steva Davisa, sicer po zelo slabi igri, a velja pravilo, da je prvo kolo najtežje prebrodit. Tudi obe mizi v Cruciblu sta hitrejši kot sta bili kadarkoli in to snookeristom povzroča vsaj toliko težav, kot fuzbalerjem pred vsakim prvenstvo nova, lažja, hitrejša, oh in sploh žoga.

 

Torej, zaenkrat še nič šokantnega. Niti kašne popolne igre (147 točk v enem frame, kar pomeni, da moreš rdečp vedno kombinirat s črno in brez zgrešenga udarca počistit mizo) še nismo videli, čeprav sta bila Michael Judge in Marc Williams precej blizu. In ko smo že pri 33-letnem Waležanu Williamsu. Ta trenutno s fantastično  (letos verjetno najboljšo v Cruciblu do sedaj) pometa Marca Davisa z 8-1. Morda je to novo vstajenje trenutno 26. na provisonal letvici, igralca, ki je v svoji karieri osvojil že vse kar se da, v zadnjih treh letih, pa je v hudi krizi. Privoščim mu, a v naslednjem krogu naleti na Roonia O'Sullivana, tako, da na tem prvenstvu ni odvisen samo od svoje usode.

 

 

No, ravno ko sem govoril čez to, da se noben ne spravi nič napisat o snookerju, me je zelo presenetil članek na portalu RTV SLO, avtorja Slavka Jeriča, ki sem ga do sedaj sledil kot filmskega recenzista. No, v tej vlogi, ko piše o snookerju, me je bolj prijetno presenetil. (klik na članek) Upam, da se bo nadaljevalo, saj navsezadnje število komentarjev pod novico priča o tem, da obstaja po Sloveniji kar nekaj snooker freakov, ki ure in ure strmimo v zeleno platno na Eurosportu.

 

Crucible v uvodu ni postregel z presenečenji. Ne samo to. Vse teče kot po tirih. Higgins je suvereno odpravil Stevensa in že kar takoj napovedal, da prihaja na Svetovno prvenstvo najboljše pripravljen. Igral je vrhunsko - morda celo najboljše letos. Poleg zanesljivih in pričakovanih zmag Robertsona in Swaila, ki je izločil mojega Leeja, ki je čisto izven forme in ima za sabo katastrofalno sezono, pa smo videli že tudi prvi "decider" (odločilni frame); tega je po težkem boju dobil Carter, ki je tako premagal Barry Hawkinsa, ki sploh slovi po tem, da nima živcev za odločilne frame.

 

Zaenkrat torej resnično vse po pričakovanjih, kakor se po pričakovanju globoko v noč vleče dvoboj mladega razbijača Jamia Copa in neatraktivnega izrazitega defenzivca Petra Ebdona. Trenutno je 9-9 in če se bo tudi nadaljevalo po tirih, bo po dolgem in tesnem framu slavil Ebdon, ki velja za veliko trmo in ljubi dolge in zapletene končnice.

Ali bo Jamie Cope vzdržal ta strahovit pritisk v svojem prvem dvoboju na Svetovnem prvenstvu? O tem berite jutri.  

 

Popularnost snookerja močno raste. Tudi v Sloveniji. Kljub temu pa še, razen redkih izjem na portalu RTV Slovenija in poročila o svetovnem prvenstvu v dveh stavkih na RTV Slo txt - strani 588, nisem pri nas našel še nič o tem športu v medijih. Morda pa bi koga zanimalo kaj prebrat.

 

V Sheffieldu se je danes uradno začelo svetovno prvenstvo v snookerju 2008. Crucible Theatre se imenuje dvorana, v kateri se vsako leto odloča o tem kdo je svetovni prvak. Že zdavnaj razprodan in razgrabljen finale bo na sporedu 4. maja, končna odločitev o zmagovalcu bo padla dan kasneje. Do takrat bom v čast tej čudoviti igri obudil ta blog in moje besede in razmišljanja bodo na volju vsem, ki bi radi svetovno prvenstvo boljše spremljali. Če boste brali trije bom vesel in v zameno vam obljubljam sočne opazke in podrobnosti o življenju v Cruciblu.

 

32 igralcev igra po sistemu na izpadanje. 16 najboljših se je na prvenstvo uvrstilo direktno, ostalih 16 se je kvalificiralo preko zelo kvalifikacij, ki so imele 4 kroge. Letos se je zgodil že dalj časa napovedan pohod kitajcev na snooker, saj so se med 32 uvrstili kar trije. Poleg Dinga, ki je na sceni že dalj časa, letos še skoraj senzacionalno Liang Wembo in Liu Chang (53. in 91. na svetovni provisional lestvici). Če dodamo še Marca Fuja iz Hong Konga dobimo štiri igralce iz azije, ki se bodo pridružili avstralcu Robertsonu in 27. igralcem iz Anglije, Škotske, Severne Irske in Walesa. Naslov svetovnega prvaka brani John Higgins, ki je bil sploh najboljši igralec lanskega leta. Letos med favorite spadajo:

- angleški razbijač, 25-letni Shawn Murphy (trenutno 1. na provisional lestvici), izrazit napadalec, ki je že osvojil svetovno prvenstva leta 2005. Njegov talent ni bil nikoli sporen. Ima izjemen odstotek zadetkov dolgih žog, vedno lovi visoke breake. Letos je pridobil še na konstantnosti in tudi fizično je boljše pripravljen kot prejšnja leta.

- raketa iz Londona, veliki, veličastni, genialen 32-letni Roonie O'Sullivan. Ne nisem njegov navijač, a če imaš rad snooker, so njegovi dvoboji pravi spektakli. Premagati ga ne more noben, on lahko premaga le sam sebe. Psihično je nestabilen in pogosto igra nerazumljive poteze. Kako bo letos? Svetovni prvak 2001 in 2004.

- 27-letni Škot Stephen Maguire. Njegova pojava je arogantna. Ni tako psihično stabilen kot Selby ali Higgins, niti natančen kot Murphy, a ko je v dobri dnevni formi igra prefinjen - že skoraj perfekten snooker. Niti za trenutek ne izgubi pozicije in včasih zgleda, da ima žogice na vrvici.

- 24- letni anglež Marc Selby, že bivši svetovni prvak v biljardu in igralec, ki je v zadnjih dveh letih pokazal neverjeten napredek. Igra zelo preudarno, večkrat defenzivno, in je za svoja leta neverjetno konstanten. Lanski finalist in že zmagovalec dveh pomembnih turnirjev letos. Osebno stavim nanj.

- 32-letni anglež John Higgins, ki ima letos za seboj slabo sezono, a je najboljši takrat, ko je to najbolj potrebno. Prvič prvak leta 1998, drugič lani. Včasih enostavno deluje nepremagljiv. Psihična pripravljenost in koncentracija sta njegov adut v dolgih dvobojih. Če prebrodi prvi in drugi krog, gre zelo verjetno spet do konca.

 

Sicer pa si lahko tabelo ogledate tukaj. V naslednjih dneh bomo izmed dvobojev 1. kroga še posebej zvesto spremljali naslednje matche:

John Higgins (5 na provisional lestvici) - Matthew Stevens (17)

spopad dveh najboljših igralcev iz Azije: Ding (8) - Fu (13)

preteklost proti prihodnjosti: Hendry (10) - Mark Allen (16)

Stephen Lee (23) - Joe Swail (21).  Na sliki: moj najljubši, prisrčni Stephen Lee

 

 

, APETIT je problem!

 

...Večer: oh kak fajn lokalni cajtng; malo so celo kritični, še vedno pa trpijo zaradi starih novinarskih sedlačev, ki so postali celo lokalni burkeži in zelo popularni - Freddy Miler sindrom. Stepišniku pa res kapo, kaj kapo, gate dol; mulc jih rešuje.

 

...Delo: tako velik, da črke izgledajo čisto majhne. Ne berem ga in ga niti ne rabim, ker nisem intelektualec........pač pa le ironičen.

 

...Slovenske Novice: mama uči 4. razred pa, ko domov teste prinese, vidim, da lepše stavke tvorijo.

 

...Demokracijo: tote se pazi, bereš dve, tri številke pa začneš mislit, da vlada celo res dela v korist državljanov in ne le zato, da bo spet izvoljena. Nevarno. Beri samo s foljo prek glave

 

...Mag: pa kaj jaz vem. Brez karizme se mi zdi, neprepoznaven, nimam ga rad, težko rečem zakaj.

 

...Dobro jutro: fajn namočiš kazalec, potem pa hitro listaš.

 

...Mladina: nekak mi najbližja. Izven pubertete, razmišljujoča, še vedno pa navihana in kreativna. Vse ostalo so bolj ljubice. Edini medij za v roke prijet, ki ga res priporočam. Kvaliteta novinarsta neprimerljiva z ostalimi; Tik pred 5. številko leta 2008 je preminil njihov izjemni kolumnist Marko Zorko. V 5. številki so se ga spomnili brez vsakršnega buma, na način popolno primeren kulturi časopisa in obzira do osebe, ki je zlivala dušo za Mladino. Tukaj je nevpadljiv prispevek ob smrti sodelavca. V isti številki pa tudi članek alfe in omega našega novinarstva Bernarda Nežmaha o Bobbyu Fischeru. Nujno branje za vse tiste, ki ste prebrali zapis o Fischerju na tej strani. Nadaljevanje zgodbe torej tukaj.

 

Nekomu morem povedat. Enostavno ne morem bit več tiho!

 

Danes se je končalo Svetovno prvenstvo  v biatlonu na Švedskem. Prvaki so postali Svendsen, Bjorndaelen, Neunerjeva, Henklova pa še kdo, ampak to pri tej zgodbi zdaj niti ni toliko pomembno. Izpostavil bi rad sledeče:

 

Biatlon spremljam že par let. Intenzivno. Vsako tekmo v živo, če je čas; če ne snemam in pogledam posnetek – letos ne vem, če sem izpustil katero tekmo. In vsa ta leta pizdim pred Tv-jem, ko komentator Fortin precenjuje streljanje. Niti zdaj ni nič boljše ko se je Fortinu kot strokovni komentator pridružil bivši biatlonec Globočnik. Tudi ta strokovnjak v slogu svoje kariere v kateri je bil izvrsten strelec in povprečen tekač precenjuje streljanje. Ima srečo, da je še pravi čas ubežal »power biatlonu«, vseeno pa bi lahko po nacionalki pogledal resnici v oči in nehal s sprenevedanjem.

 

Moderen biatlon je predvsem hiter tek. Vsak, ki ne parira na progi, nima v biatlonu kaj iskat. Andreja Mali lahko strelja nulo pa bo le stežka med 30. Če ustreli enega mimo v šprintu je niti med 50 ne bo. Potem pa ta ista Andreja Mali pride v studio in pravi, da ima smolo s sekundicami. To je SPRENEVEDANJE! Popolnoma je neperspektivna, stara je in počasna, potem pa pravi, da ima smolo in da greši na strelišču, ko ji gre en mimo???!!! Najlažji izgovor! Si zamislite, da bi rekla: »počasna sem«. Potem bi se vsi pred ekrani drli »pol pa idi v penzijo«. Pa saj bi imeli prav. Grešim na strelišču se lepše sliši. Bolj abstraktno, težje merljivo,… Pa sej ne more celo sezono nule strelat, da bo pol med 30 v skupnem seštevku, alo??!!

 

Sklep naših današnjih komentatorjev je bil, da je problem naše moške reprezentance streljanje. (! ! !) Peter Dokl je letos ustrelil že nekaj nul pa še niti približno ni bil blizu 30. Okej, on je še vsaj mlad (22). Isto Brvar. Bauer je perspektiven! On je »power biatlonec«; ima pa smolo, ker (še) nima izdelane tehnike stoje. Perfekten strelec pa nikoli ne bo in niti ne rabi bit. Najboljši biatlonki Neunerjevi gre stoje 30% strelov mimo, ampak ustreli jih v 25 sekundah in se ne ustavlja; takoj po petem pa eksplodira na progo. To je edina biatlonska perspektiva. Tako strelja tudi Bauer, žal pa ni superioren v teku in tudi konkurenca pri moških je bolj neusmiljena.

 

Tomas Kos je veliko naredil za našo reprezentanco, tudi Velepca zelo cenim. Delata čuda iz te male reprezentance – vseeno pa pogrešam »power biatlon« mentaliteto v reprezentanci (da o naših zastarelih komentatorjih sploh ne govorim). Zdi se, da kar vsi (strokovno vodstvo, reprezentanti) nekako iščejo alibi v streljanju, ker si ščitijo stolčke. Potem pa se računa: »z enim strelom manj bi bil…z dvema pa kar….«. Strokovnega in kritičnega novinarstva, ki bi javnost obveščal o dejanskem stanju in problemih, pa tako ali tako pri nas na tem področju nimamo!

 

Saj vem, kader je ozek in rabimo vsakega. Vem tudi, da je Malijeva naša 4. biatlonka, ki jo rabimo v štafeti, ker ni nobene zadaj. Vem, da je konkurenca pri moških vesoljska – Dokl mora vztrajat in garat. Vem, da Globočnik pa televiziji umirja in ne sme biti krut in strog do naše reprezentance. Vseeno pa me to zakrivanje oči in opozarjanje na druge stvari, ki sploh niso ključnega pomena, zelo spominja na politiko. Spremenit moramo miselnost! Doklu in Brvarju postavit ultimat in s povečano količino treninga in novimi krutimi tekaškimi metodami poizkušat naredit iz njiju »power biatlonca« ali pa roka. Malijevi povedat v oči, da je njenega švercanja v reprezentanci konec, isto miselnost uvajat v mlajših selekcijah. Biatlon je garaški šport, spoštujem vse naše reprezentante, še posebej Gregorinovo, Grudičkovo, Brankovičevo, Mariča, Bauerja, Rupnika in Dokla, vendar v profesionalnih reprezentancah polovičarstva ni!

 

Le s takšnim načinom razmišljanja bo lahko naš skromen biatlonski kader še naprej lovil korak z ostalimi velesilami, ki si takšno mentaliteto zaradi širine kadra lažje privoščijo. (problema skopega in nekritičnega novinarstva, ki spremlja slovenski biatlon in slovenski šport nasploh na tem mestu ne bo omenjal – glavni vzrok vsemu temu pa je tudi tukaj slovenska majhnost. Naj bo to moj majhni prispevek k razsvetlitvi tega aktualnega problema.)

 

Sicer pa na tem mestu tudi čestitke vsem prebivalcem Kosova ob osamosvojitvi. Srbija, brez streljanja, prosim.